Dimljenje klobas doda globino okusa, ki je s samim kuhanjem ali peko ne dosežemo. Za začetnike pa je to tudi korak, pri katerem se najpogosteje zgodi napaka, saj gre za ravnotežje med temperaturo, časom in izbiro lesa.
Vrste dimljenja
Ločimo hladno in toplo dimljenje. Hladno dimljenje poteka pri temperaturi do 25 °C in je namenjeno izdelkom, ki bodo še dodatno sušeni ali zoreli, na primer suhim salamam. Toplo dimljenje poteka pri 50-70 °C in hkrati delno kuha klobaso, kar je primerno za klobase, ki jih boste zaužili v kratkem času po dimljenju.
Izbira lesa
Za domače dimljenje je najbolje uporabiti trdi les, kot sta bukev ali hrast, ki dajeta blag in prijeten dim. Les iglavcev, kot je smreka ali bor, se odsvetuje, saj vsebuje veliko smole, ki klobasam da neprijeten, grenak priokus.
- Bukov les – blag, univerzalen okus, primeren za začetnike.
- Hrastov les – intenzivnejši, bolj izrazit okus dima.
- Sadno vejevje (jablana, češnja) – sladkobni priokus, primeren za kombinacijo z bukovim lesom.
Osnovni postopek toplega dimljenja
Klobase pred dimljenjem na zraku osušite 30-60 minut, da se površina posuši – mokra površina slabše sprejme dim in lahko povzroči neenakomerno barvo. Dimite jih pri 50-60 °C približno 1-2 uri, odvisno od debeline klobase, nato jih po potrebi dokončno termično obdelajte v vodi ali pečici do notranje temperature 70 °C.
Najpogostejše napake novincev
- Dimljenje vlažnih klobas, kar povzroči lisasto in grenko površino.
- Previsoka temperatura dimljenja, zaradi katere maščoba izteka in klobasa postane suha.
- Uporaba napačnega lesa, kot so iverne plošče ali lakiran les, ki vsebujejta škodljive snovi.
- Nezadostna notranja temperatura po dimljenju, kar predstavlja tveganje za varnost hrane.
Ko obvladate osnovno toplo dimljenje, lahko postopoma preizkusite tudi hladno dimljenje za suhe salame, pri čemer je še toliko bolj pomembno nadzorovati temperaturo in vlago v prostoru, kjer poteka postopek.
Domači dimnik brez posebne opreme
Za prve poskuse ni potrebna draga dimna komora – zadostuje že kovinski sod ali večja kadička z rešetko, na katero obesite klobase, in kovinska posodica z žagovino na dnu. Pomembno je, da je prostor dovolj velik, da klobase niso v neposrednem stiku z virom dima, saj se sicer prehitro zapečejo in neenakomerno obarvajo.
Žagovino pred uporabo rahlo navlažite, da tli počasneje in enakomerno proizvaja dim, namesto da zagori v odprt ogenj. Med dimljenjem redno preverjajte temperaturo s termometrom, saj se ta pri improvizirani opremi hitro spremeni glede na vremenske razmere in količino žagovine.
Varnost pri domačem dimljenju
Dimljenje vedno izvajajte na prostem ali v dobro prezračenem prostoru, nikoli v zaprtih bivalnih prostorih, saj dim vsebuje ogljikov monoksid. Po končanem dimljenju klobase vedno preverite z termometrom za hrano – notranja temperatura mora doseči vsaj 70 °C, preden jih postrežete, razen če gre za hladno dimljene izdelke, ki bodo še dodatno zoreli ali sušeni.
